Meril sem površino prizme, ki je namenjena popolnemu odboju. Zato mora biti ta površina čim bolj gladka (Rq < λ/10)
Ker je AFM namenjen merjenju ravnih površin (ne pa pod kotom 45°) je Uroš sprintal le del prizme, ki odbija svetlobo (brez spodnjega dela). Te prizme sem nato prevrnil z iglo, tako, da so ležale na tleh.
Nepodrte prizme
Igla
Podrte prizme
Prepuščena svetloba
Odsevna svetloba. Robovi prizme delujejo kot nove, manjše prizme, celotna prizma pa kot valovod, zato vidimo svetlobo na robovih.
Prizma je široka 20μm gledano od zgoraj. Ko je podrtaje široka 27μm.
Na vseh slikah je desni del prizme
Posnetek prizme z AFM-jem.
Prerez prizme