V tekočih kristalih obstajajo različni defekti; točkasti, linijski.
Tukaj obravnavamo točkaste defekte. Te so karakterizirani z parametrom
s ter β. Parameter s nam pove
kolikokrat se direktorsko polje zavrti, ko naredimo en krog okoli
defekta, predznak pa pove v katero smer. Parameter β pove
začeten kot in je relevanten le v primeru ko je s = 1
(morda še v kakšnem?).
Defekte sem najprej poskusil simulirati kot električno polje, kar je
delovalo za s = 1, β = 0. Seveda pa ni delovalo za ostale
defekte, saj je električno polje potencialno, rotor je vedno enak nič.
Direktorsko polje ni potencialno (niti solenoidalno).
Pristop je bil torej sledeč. Parametra s in
β nam povesta kot polja, jakost polja pa izračunamo iz
razdalje. Ta vpada z 1/razdalja.
Parameter s mora biti večkratnik 0.5, saj mora polje na
začetku (pri kotu 0°) in koncu (pri kotu 360°) imeti enako smer za
večkratnik 180°. Polje v smeri 0° ter 180° je enako (podobno kot kot
polarizacije svetlobe).
Najbolj osnoven primer s = 1, β = 0.
Ostala dva primera z s = 1
Primeri z s = 0.5 zgledajo zanimivo.
Nato lahko le povečujemo s po 0.5
