Simuliral sem potek direktorskega polja v urejeni celici z različnimi defekti.
Zaznavanje defektov deluje na principu, da je na točki defekta jakost
direktorskega polja ~0. Recimo, da je v neki točki
prispevek celice v smeri 0°, prispevek defekta pa v smeri
90°, jakosti prispevkov so enake. Ko seštejemo ti dve
jakosti dobimo 0, torej je tej točki smer polja
nedefinirano - defekt.
Tehnična implementacija seštevanja prispevkov je sledeča:
Direktorsko polje naredi cel krog v 180°, ne pa
360°. Za enostavno računanje s takim poljem kot polja
preprostop pomnožimo s faktorjem 2 in nato vektorsko seštejemo vse
prispevke. Ko želimo polje prikazati pa kot delimo s faktorjem 2. Metodo
lahko prikažemo na zgornjem primeru kotov 0° * 2 = 0° ter
90° * 2 = 180°. Rekli smo, da je jakost obeh prispevkov
enaka 1. Torej lahko ta dva prispevka zapišemo kot 2d
vektorja v1 = [1, 0], v2 = [-1, 0]. Ko
vektorja seštejemo dobimo [0, 0], kar pomeni da smer
direktorja ni definirana.
Spodnje slike prikazujejo simulacijo različnih defektov v tekoče
kristalni celici z ureditvijo v smeri x. Defekt, ki ga
vnesemo je prikazan v modri barvi. Ostali defekti, ki so posledica
prvega so označeni z rdečo barvo.
Zanimivo je, da imajo vsi defekti, ki se pojavijo kot posledica
vnesenega defekta, faktor s = 0.5.
