# Merjenje površine prevrnjene prizme

Meril sem površino prizme, ki je namenjena popolnemu odboju. Zato mora biti ta površina čim bolj gladka (Rq < λ/10)

Ker je AFM namenjen merjenju ravnih površin (ne pa pod kotom 45°) je Uroš sprintal le del prizme, ki odbija svetlobo (brez spodnjega dela).
Te prizme sem nato prevrnil z iglo, tako, da so ležale na tleh.



<img src="2026-02-09_nepodrte_prizme.jpg" width="50%"/>

Nepodrte prizme

<img src="2026-02-09_igla.jpg" width="50%"/>

Igla

<img src="2026-02-09_podrte_prizme.jpg" width="50%"/>

Podrte prizme



<img src="om/2026-02-10-podrte_prizme-08.JPG" width="50%"/>

Prepuščena svetloba

<img src="om/2026-02-10-podrte_prizme-09.JPG" width="50%"/>

Odsevna svetloba. Robovi prizme delujejo kot nove, manjše prizme, celotna prizma pa kot valovod, zato vidimo svetlobo na robovih.


## Prizma No1, 20μm

Prizma je široka 20μm gledano od zgoraj. Ko je podrtaje široka 27μm.

Na vseh slikah je desni del prizme 

<img src="2026-02-10_prizma_no1_20u.jpg" width="50%"/>

Posnetek prizme z AFM-jem.



<img src="2026-02-10_prizma_no1_20u_prerez.png" width="50%"/>

Prerez prizme